Vsak dan, ko končam nalogo za šolo in ko mama konča službo, odpeljemo Auroro – psa na sprehod.
Prehodimo med 5 in 7 km, medtem pa Aurora veselo teka poleg nas.
Veliko se pogovarjamo o šoli na daljavo, o igricah, ki jih igram s prijatelji, kaj vse bomo ustvarjali med vikendi, ter o tem, kaj si želim v prihodnosti.
Lepo mi je, čeprav zelo pogrešam prijatelje in igro ter pogovore in druženja z njimi.
Za rojstni dan, katerega sem preživel le v krogu družine, ker se ne smemo družiti s prijatelji, sem dobil za darilo skiro za trike. Na Youtube-u poiščem razne videe, kako se naučiti začetniške trike in potem s pomočjo videa na dvorišču pridno vadim in pridobivam znanje in veliko novih črnic.
Ob dnevih, ko pada dež in nismo od volje za sprehod in tudi naša Aurora ni nič kaj vesela, ko je mokra, se vsi skupaj vsedemo za mizo in igramo igro Mysterium. Pri tej igri gre za iskanje morilca na gradu. Eden od igralcev je glavni in vodi igro, ostali morajo s pomočjo namigov in sličic ugotoviti, kdo je morilec, s katerim orožjem je moril in na katerem mestu je zagrešil zločin. Je mešanica iger Cluedo in Dixit.
Komaj čakam petke in soboto zvečer. Takrat si naredimo kokice, vsak izbere en film in nato žrebamo, katerega bomo gledali. Vsi skupaj se zleknemo na kavč in uživamo.
Berem tudi knjige, in od kar se šolamo na daljavo, sem prebral še druga dva dela zbirke Pobeg in knjigo za domače branje Martin Krpan.
Aja, in še to: prejšnji teden, ko je padal sneg, smo si v dolini naredili progo za sankanje in se celo popoldan sankali. SUPER JE BILO!
Filip Kablar, 6. razred
